»Gre za niz umetniških del velike vrednosti zaradi svoje kakovosti, ki jih drugače ne bi mogli pridobiti. Zdaj niso več v zasebnih rokah, temveč bodo razstavljene v užitek vseh.«
»Vse skupaj je postalo minsko polje. Slike, za katere obstaja dvom, se še vedno predstavlja kot Goyevo delo, pa naj bo to namerno ali nenamerno. Vsi si želijo, da bi šlo za originale.«
»Težave se zavedamo že dolgo. Že dalj časa se zavedamo težav, a zdaj mora vsak zase opraviti potrebne analize. Skoraj vsak muzej, ki ima kakega Goyo, ima tudi kakega problematičnega Goyo. Raztreseni so vsepovsod. V nekaterih primerih gre zelo očitno za ponaredke poznejšega nastanka, drugod pa za dela mojstrovih pomočnikov.«
»Odgovor je jasen: Goya, tako kot večina velikih umetnikov, je imel atelje s pomočniki, kar pomeni, da so bila številna platna v tem ateljeju delo drugih rok, a v javnost so jih seveda brez izjeme pošiljali z Goyevim podpisom.«
»Če se izkaže, da je slika delo pomočnika, njena vrednost seveda strmoglavi. Slikarji v senci velikih mojstrov lahko posnemajo njihovo motiviko, slog, uporabo barve, a končni izdelek nikoli ni prežet z individualnostjo in močjo izvirnega ustvarjalca.«
